Energenti

Aditivi

ADITIVI

 

 

 

Peleti

Lesni peleti so standardizirana oblika biomase. S procesom peletiranja se zgolj s komprimiranjem pretvori suho žagovino v valjčke, premera 6-8 mm in dolžine 10-30 mm. Peleti so gosti in imajo zelo nizko vsebnost vlage (pod 10 %). To omogoča zelo visoke izkoristke pri izgorevanju. Lesne pelete se večinoma uporablja v sodobnih pečeh na biomaso za ogrevanje stanovanjskih objektov in v elektrarnah za proizvodnjo električne energije kot nadomestek premoga.

Cilj peletiranja je standardizacija lesne biomase. Izvorna oblika lesa (polen ipd.) je zelo neenotna po obliki in po fizikalnih lastnostih (vlažnost, gostota, kurilnost, izražena na volumen). Takšna različnost ne omogoča avtomatizacije in visokih izkoristkov. Peleti pa so standardizirani in omogočajo stopnjo avtomatizacije, ki je povsem primerljiva s stopnjo avtomatizacije pri ekstra lahkem kurilnem olju ali pri UNP.

 

Standardi za pelete ÖNorm M 7135DIN 51731DIN plus
Premer mm 4 to 10 mm 4 to 10 mm
Dolžina mm 5 x premer < 50 5 x premer
Gostota kg/dm³ > 1,12 1,0 < gostota < 1,4 > 1,12
Vlažnost  % < 10 < 12 < 10
Pepel  % < 0,50 < 1,50 < 0,50
Kurilnost MJ/kg > 18 17,5 < kurilnost < 19,5 > 18
Žveplo  % < 0,04 < 0,08 < 0,04
Dušik  % < 0,3 < 0,3 < 0,3
Klor  % < 0,02 < 0,03 < 0,02
Obraba  % < 2,3 - < 2,3
Dodatki (škrob)  % < 2 0 (dovoljeno za male sisteme) < 2

 

 

Proizvodnja

Pelete proizvajamo s stiskanjem suhe lesne biomase, ki mora biti pred tem primerno pripravljena. To maso nato z močno stiskalnico iztisnemo skozi luknje želenega premera (običajno 6 mm, lahko tudi 8 mm ali več). Posledica visokega pritiska stiskanja je zelo visoka temperatura lesne mase pri prehodu skozi peletno šobo. S segrevanjem smol in preostale vlage se v biomasi tvori naravno lepilo in valjasta površina peletov dobi zelo gladko površino. Na ta način peleti ohranijo svojo obliko, tudi ko se ohladijo.

 

Peleti, ki jih uporabljamo v Evropi, morajo biti skladni s standardi (DIN 51731 ali Ö-Norm M-7135), vsebujejo manj kot 10 % vode in so standardne gostote. Gostota presega 1 tono / kubični meter, zato peleti ne plavajo na vodi. Imajo pa dobro strukturno trdnost in vsebujejo majhne količine prahu in pepela. Ker pri procesu mletja uničimo strukturo lesa, pri končnem izdelku praktično ni razlik med peleti iz različnih vrst lesa. Izdelujemo jih lahko skoraj iz vseh vrst lesa, pri čemer mora peletni stroj zaznati spremembe v lesni biomasi in ustrezno spremeniti pritisk pri procesu stiskanja.

 

Standardizirani peleti v Evropi ne smejo vsebovati recikliranega lesa ali zunanjih primesi. Reciklirani materiali, kot so obdelan ali barvan les, panelne plošče in podobno, so neuporabni za proizvodnjo peletov. Pri zgorevanju bi namreč lahko prišlo do izpusta škodljivih emisij in/ali do nekontroliranih sprememb v kurilnih lastnostih peletov.

 

 

Energijska vrednost in izkoristek 

Energijska vrednost lesnih peletov je približno 4.7 - 4.9 MWh/tono.[1] V zadnjih letih so na trgu tudi kaminske peči in kotli za centralno ogrevanje na lesne pelete z zelo visokim izkoristkom (nad 90 %).

 

 

Emisije pri izgorevanju

Emisije NOx, SOx in drugih hlapnih organskih spojin iz peči na lesne pelete so v primerjavi z drugimi kurivi zelo nizke. Peleti so zato eno izmed najbolj čistih kuriv za ogrevanje, ki so na trgu. Eden večjih problemov še vedno ostajajo emisije prašnih delcev, posebej v urbanih naseljih z veliko gostoto ogrevalnih sistemov na pelete, premog ali kurilno olje. Emisije PM 2.5 so lahko problematične predvsem pri starejših pečeh in kotlih na pelete, če jih primerjamo z izpusti peči na zemeljski plin (ali bioplin). Pri novejših kotlih so vgrajeni elektrostatični filtri, ki občutno zmanjšajo izpuste prašnih delcev. Pri popolnoma avtomatiziranih pečeh moramo skrbeti samo za polnjenje zalogovnika s peleti. Vse ostalo opravi avtomatika. Peč se ob določenem času prižge, s pomočjo polža polni gorilnik s peleti in prilagaja moč peči na termostatu z nastavljeno temperaturo zraka v prostoru.

 

 

Potencial globalnega segrevanja, trajnost in pomisleki v zvezi z življenjskim ciklusom

Nekateri menijo, da je uporaba lesnih peletov in njihov vpliv na podnebje sporna, čeprav je znano, da imajo goriva iz biomase (vključno z lesnimi peleti in drugimi lesnimi gorivi) na splošno v svojem življenjskem ciklusu, bistveno nižje neto izpuste ogljikovega dioksida kot ekvivalenti fosilnih goriv. Emisij ogljikovega dioksida je kar do 98 % manj.[2] Vendar pa je potrebno poudariti, da kadar ni zagotovljeno trajnostno upravljanje biomase, lahko ogljikove emisije presegajo emisije pri izgorevanju zemeljskega plina.

 

Nekateri trdijo, da žagovina kot vir za izdelavo peletov, ne bi prispevala k toplogrednim plinom in da se pri kurjenju lesnih peletov v zrak izpušča ogromne količine CO2. Sekundarne emisije v zvezi s proizvodnjo lesnih peletov imajo prav tako vpliv na podnebje, saj je potrebno les posekati, proizvesti pelete in jih pripeljati končnemu kupcu. Ti argumenti kažejo, kako pomembno je uporabiti primere dobrih praks v industriji. Tako na primer za pogon strojev in transport lahko uporabimo biodizel, za sušenje lesa v sušilnicah sončno toplotno energijo in na ta način zmanjšamo te negativne zunanje vplive na minimum. Zelo dobra praksa je tudi izdelava lesnih peletov kot stranski produkt iz ostankov žagovine v lesni industriji.

 

Zagovorniki uporabe lesnih peletov kot biogoriva pa trdijo nasprotno, da je izpust CO2 pri kurjenju žagovine, ki jo pridobijo iz gozdov, nevtralni CO2. Ogljik v gozdu kroži. Pri rasti biomase se s pomočjo fotosineze iz zraka veže v biomasi, pri propadanju lesa pa se v procesu gnitja ponovno sprošča v zrak. Nedvomno izgorevanje lesnih peletov povzroča izpuste ogljikovega dioksida, vendar pa ima zelo majhen vpliv, saj bo ogljikov dioksid, ki se je sprostil pri izgorevanju, uporabljen pri rasti novih dreves. Ta proces traja približno 15 let (pri drevesih) in le eno sezono pri biomasi iz npr. sezonskih pridelkov.

 

Če bi prišlo do množične uporabe lesne biomase kot goriva, obstaja nevarnost, da gozdov ne bi bilo možno trajnostno ohranjati. To bi bilo še posebej nevarno, če bi les uporabljali v velikih sistemih za proizvodnjo električne energije.[3] V Sloveniji imamo biomase dovolj, saj smo ena redkih držav, ki ima pozitiven prirast biomase in se gozd celo razrašča[4].

 

Kljub temu na splošno velja, da kurjenje biomase z upoštevanjem trajnostnega ohranjanja gozdov, predstavlja enega najbolj praktičnih in razpoložljivih možnosti za tiste dele industrije, ki potrebujejo energijo v obliki gorenja. Lesni peleti so obnovljivi vir energije in zelo primerni za sodobnega potrošnika. V mnogih primerih so lesni peleti cenejši in skoraj tako udobni kot drugi viri goriv.

 

 

Cena lesnih peletov

Cena se skozi sezono nekoliko spreminja in je po navadi najnižja poleti. Pri trenutnih cenah kurilnega olja in pelet je ogrevanje na lesne pelete približno 40 % cenejše od ogrevanja na kurilno olje.

Za aktualni cenik lesnih peletov kliknite tukaj. 

 

 

Uporaba v Evropi

Lesne pelete najbolj množično uporabljajo na Švedskem. Pri kotlih za centralno kurjavo velika večina nadomešča kurilno olje s peleti. Glede na število prebivalcev je Avstrija vodilna država pri uporabi kotlov za centralno kurjavo na pelete. Približno 2/3 novih kotlov v gospodinjstvih uporablja lesne pelete. V Italiji se je razvil zelo velik trg kaminskih peči na pelete. V Sloveniji država v zadnjih letih z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov Eko sklada[5]spodbuja vgradnjo kotlov na lesno biomaso, zato pričakujemo porast uporabe tudi pri nas.

 

 

 

Uporaba peletov (tona)
Država2006
Švedska 1 400 000
Italija 550 000
Nemčija 450 000
Avstria 400 000
Danska* n. 400 000
Finska* n. 50 000
*gospodinjstva 2005.

 

Naročila po telefonu:

 

    Za naročilo ali dodatne informacije nas kontaktirajte na:

 

    040-123-711  


 

  • Vaš email: 
    Naslov sporočila: 
    Komentar: 
    Prosimo prepišite sledeče: sboyjlts